Župnija Kozje
Cerkev Marije Vnebovzete
Župnijsko cerkev Marijinega vnebovzetja omenjajo že leta 1249. Iz tega časa izhaja njena ladja. Prezbiterij je v obodnih zidovih gotski, današnjo podobo pa je cerkev dobila ob poznejših prezidavah. Notranjost je leta 1887 poslikal Tomaž Fantoni. Iz starejših obdobij se je ohranil le kamniti heraldični nagrobnik Christopha pl. Drachenburga iz leta 1516, na katerem je upodobljen kozjanski zmaj in je tudi najstarejša znamenitost kozjanske cerkve. Oljna podoba Marijinega kronanja s sv. Trojico je iz srede 18. stol., krstni kamen pa iz leta 1786. Sicer pa v notranjosti prevladuje stil s konca 19. stoletja iz domače Pavličeve in tirolske Stuffleserjeve delavnice. Kip Marije Vnebovzete je v polkrožni votlini na glavnem oltarju v neogotskem slogu in bogato pozlačen. Kip so na oltar postavili leta 1903, ko so bila končana vsa obnovitvena dela. Na levem stranskem oltarju je upodobljen sveti Frančišek Ksaverij, kako krščuje črnega pogančka, na desni pa je oltar svetega Antona Padovanskega z Jezuščkom v naročju, kot tudi prej omenjeni nagrobnik s kozjanskim zmajem. V kozjanski cerkvi je še nekaj drugih Pavličevih del: tri postne slike, čudovito izrezljane jaslice s hlevčkom, ležeči Kristus za božji grob, rimska vojščaka, vstali Zveličar, cerkvene klopi… Staro Pavličevo Marijo na oblakih, ki je do tedaj stala na glavnem oltarju, so verjetno postavili v kapelico na vogalu Druškovičeve hiše na trgu.
Podružnična cerkev sv. Eme
Cerkev sv. Eme je iz l. 1466, ca. 1500 so prizidali prezbiterij, ki nosi fresko iz ca. 1520. Prezbiterij je nasproti ladji nesorazmerno velik in širok in je bil prvotno tudi višji. Zahodni del ladje je prizidek iz 1. 1861, ko so vdelali pevsko emporo, namesto lesenega stolpiča pozidali strešni zvonik, ladjo dvignili ter jo na novo stropali. Spolie paličastega profila v ladjinem prizidku so verjetno ostanki prejšnjega glavnega portala, ker je sedanji iz l. 1862. Gotizirana je bila l. 1866.
Okoli cerkve je pravokotno pokopališče z velikim križem, delo Ignacija Oblaka iz l. 1867.