Sveti Peter pod Svetimi gorami

V dolini je na platoju, ki je s treh strani obdan z obzidjem in predstavlja ostanek nekoč utrjenega tabora, farna cerkev sv. Petra. Prvič se omenja leta 1275. Najstarejša sestavina cerkve je njena ladja, ki je v osnovi še predromanska. Ta ladja je bila nižja od današnje in je imela pravokoten prezbiterij. V 14. ali 15. stol. so jo povišali za približno 2 metra in jo znotraj rebrasto obokali, podrli stari pravokotni kor in namesto njega pozidali tristrano sklenjeni prezbiterij. Leta 1654 so ji prizidali zvonik. Kasneje so jo barokizirali, zamenjali njen gotski obok z baročnimm in prizidali obe kapeli.

V začetku 19. stol. je bila že v tako slabem stanju, da so iz nje morali odnesti cerkveno posodje. Leta 1835 so jo popravili, da so jo spet lahko uporabljali; v letih 1837 in 1838 pa so jo prebarvali in olepšali. Ob koncu 19. stol. se je pojavila težnja po zgraditvi nove, večje župnijske cerkve. Za njeno zgraditev je bila kasneje osnovana “Cerkvena družba za zidanje nove farne cerkve pri Sv. Petru pod Sv. Gorami”. Še leta 1914 so se prepirali, kje bi nova cerkev stala in kateremu svetniku bi bila posvečena. Ves denar, ki ga je ta družba zbrala, so namenili za nove zvonove leta 1924. Okrog leta 1880 so cerkev regotizirali. Leta 1968 so obnovili fasado; leta 1970 so v cerkev na novo napeljali električno napeljavo in postavili novo oltarno menzo. Pri tem so odstranili neogotski oltar A. Pavliča iz leta 1884.

Današnja cerkev ima kratko podolžno ladjo, h kateri se na vzhodni strani prislanja prezbiterij z gotskimi okni. Na zahodni strani je k stavbi prizidan zvonik z baročno kapo, ki so mu zamenjali pločevinato kritino z bakreno leta 1988. Leta 1994 so potegnili v zvonik nove zvonove. Na severni in južni strani sta tristrano sklenjeni kapeli, posvečeni Mariji in Jožefu. V vogal med prezbiterijem in severno kapelo se je stisnila zakristija.

Pod zvonikom nas v cerkev vabi portal z letnico 1668. Arhitekturno in umetnostno najpomebnejši prostor v cerkvi je prezbiterij, ki ga prekriva zvezdasti rebrasti obok. Rebra so obojestransko žlebljena in se stiskajo v dveh sklepnikih. Večji del prezbiterija prekrivajo freske, ki so jih odkrili leta 1970. Obnovljene danes zopet žarijo v svoji prvotni lepoti. Na oboku v rombastem polju kraljuje Kristus-vladar, ki sedi na mavrici sredi mandorle z rokami dvignjenimi k sodbi. V rombastih poljih, ki so pahljačasto razprostrta, so naslikani angeli z orodji Kristusovega mučenja ter med njimi angel Mihael s tehtnico, s katero tehta dobro in grešno dušo. V skrajnih vzhodnih poljih sta apostola Peter in Pavel, obrnjena drug proti drugemu.

V stranskih kapah prezbiterija so razvrščeni bik, lev, angel in orel, štirje simboli evangelistov. Druga polja prekriva dekorativno vitičje s patroniranim vzorcem.

Freske so nastale leta 1452. Njihovega mojstra ne poznamo. Cerkev je bila poslikana tudi že prej. Nad vhodom, ki pelje do zakristije, je ohranjena podoba škofa, morda Miklavža, naslikanega v imaginarnem prostoru. Pred njim, v levem spodnjem kotu kompozicije, kleči donator s sklenjenima rokama. Verjetno je freska nastala sredi 15. stol. Desno od te kompozicije je nekoliko starejša freska, naslikana v izrazito mehkem slogu. Pred nevtralnim rdečerjavim ozadjem, ki ga obroblja širok enobarven trak, sta v polprofilu naslikani, sedaj že precej uničeni, svetnici. Sledovi starih fresk so ohranjeni tudi na severni strani ladje. Prav tako so poslikani vrhnji deli severne stene in sklepnih stranic, predvsem pa ves obok.

V vrhnjem delu prve pole severne stene je freska le fragmentarno ohranjena, naslikana sta Kristus in sv. Peter. Nad gradom na levi plava angel. V drugi poli je naslikan evharistični Kristus. Iz desnice mu raste vinska trta – simbol njegove krvi, iz levice pa pšenično klasje, simbol njegovega telesa. Na desni je spodnji del draperije neke klečeče figure, mogoče Marije. Pod to fresko je tudi napis.

V gornjem delu severnovzhodne stranice prezbiterijevega sklepa je prizor z Oljske gore. Jezus kleči in moli, levo od njega dremajo trije apostoli, v ozadju je jeruzalemsko mestno obzidje, na sredi pa grad s stolpi, od koder Judež že pelje biriče. V desnem spodnjem kotu je cerkev z dvema zvonikoma. V trikotnih vrhovih sten prezbiterijevega sklepa so upodobljeni: pelikan z mladiči, Veronikin prt in Jagnje Božje. Vzhodno in jugovzhodno steno krasita gotski okni, ki imata še originalna ostenja, nimata pa več prvotnega krogovičja. V ladji so na oboku v medaljonih naslikane prilike iz Petrovega življenja – med drugim: Peter, ti si skala in na to skalo bom sezidal svojo cerkev.

Posebno lep je tudi baročni križev pot, ki so ga po prenovi cerkve namestili na korno ograjo, po namestitivi novih orgel leta 1992 (delo Škofijske oglarske delavnice iz Maribora, opus št. 1) pa tudi v ladjo in stranski kapeli.

V severni steni, tam kjer je bila nekoč prižnica, je sedaj vzidan reliefni nagrobnik za kugo umrlim župnikom Janezom Kodričem iz leta 1646, nad njim pa je mali kip sv. Petra.

Raznobarvni vitraži so delo kiparja Franceta Kokalja iz leta 1970 in 1971. Figuralna vratca tabernaklja, na katerih je upodobljeno jagnje na knjigi s sedmimi pečati, in bakren podstavek s Križanim zraven oltarne menze pa sta delo kiparja Franceta Goršeta.

Oltar v kapeli sv. Jožefa je iz prve pol. 18. stol. in so ga leta 1882 obnovili, medtem ko je Marijin njegova kopija. V osrednji niši je sv. Jožef, ob strani pa Magdalena in Lucija. Na vrhu oltarja v niši pa Anton Puščavnik. Na oltarju je napis: Sv. Jožef prosi za nas. V kotu kapele se nahaja krstilnik, ki je spodaj kamnit, zgoraj pa ima lesen nadstavek s kipcem sv. Janeza Krstnika. Po stilu sodeč je iz leta 1660. Oltar v Marijini kapeli je posvečen Kraljici sv. rožnega venca. Levo in desno jo v nišah spremljata Dominik in Terezija, na vrhu v atiki pa je upodobljen Anton Padovanski. V medaljonih so na oboku kapele naslikani prizori iz Marijinih litanij: skrinja zaveze, vrata nebeška, stolp Davidov in hiša zlata. Ob vznožju Marijinega oltarja v času velike noči uredijo božji grob.

V stranskih kapelah sta spovednici. 

Cerkvene klopi iz leta 1837 so zamenjali leta 1959 in 1995.