Arheologija

Arheološka izkopavanja na Svetih Gorah

Preteklost Sv. gora so skušala odkriti arheološka izkopavanja, ki so potekala v letih 1967-1968 ter od 1971 do 1976. V rimskih časih so se v okolici Sv. gora nahajala manjša naselja. Ob severnem in severozahodnem robu hriba pa je potekalo razgibano cestno omrežje. Po ostankih najdene keramike se predvideva poselitev Sv. gora že v I. stol. n.š., med najdbami pa prevladuje provincialna rimska lončenina iz 1. do 4. stol.n.š., med njimi tudi novci – Valentinian, Valens. Grobišče tega obdobja, ki je bilo verjetno na SZ delu zgornje terase ali pod njo, je bilo uničeno že v 17. stol., ko je na Sv. gorah potekala živahna gradbena dejavnost.

V obdobju 4. in 5. stol. je bila verjetno v neposredni bližini hriba vojaška postojanka, na hribu pa zavetje. Po propadu zahodnorimskega imperija je prišlo Posotelje v sestavo Vzhodnogotske države. Ko se v Evropi selijo razna ljudstva z vzhoda in severa, na prehodu preko današnje Slovenije tudi na Sv. gorah zapustijo svoje sledi. Iz tega časa je tudi uničen grob germanskega vojaka s pridatki orožja in posodja, čigar domovino moramo iskati v okolici Porabja.

Med obdobjem preseljevanja narodov in odkritimi najstarejšimi slovanskimi grobovi obstaja daljši presledek štiristo let. Kot kažejo grobne najdbe, so Slovani prišli sem malo kasneje, ko so že utrdili oblast v deželi, in so potem tudi sami začeli pokopavati svoje mrtve na vrhu hriba. Tako se na prostoru pod Lurško kapelo pa tja do Jurijeve kapele razteza obsežna zgodnjesrednjeveška nekropola, grobovi odraslih in otrok so pripadali pozni slovanski fazi. V ženskih grobovih so našli bronast nakit, predvsem iz konca 9. in začetka 10. stol. Kronološko najmlajši predmet najden na zgornjem grobišču, je uhan, ki pripada belobrdski kulturi in datira v l. pol. 11. stol.

Razen tega so bili najdeni ostanki zidu neke stavbe nad začetkom stopnic in ostanki zidu stavbe pod hribom. Leta 1937 je bil odkopan grob s skeletom na trasi nove ceste, obdan pa je bil z večjimi in manjšimi neobdelanimi kamni.

Po dokončni naselitvi so Slovani počasi sprejemali krščanstvo in zidali prva svetišča. Za nekaj časa so to prekinili madžarski vpadi v 10. stol., ki so izpodrinili frankovsko nadoblast. Z zmago se vrača frankovski red, mejna ureditev in krščanstvo. Na novo pridobljena ozemlja vladar podeljuje z kraljevimi darovnicami posameznim fevdalcem, med njimi grofom Breže-Seliškim. Grofica Hema je veliko posesti podarila salzburški nadškofiji in samostanu v Krki, čigar posest po razpustu dobi novo ustanovljena škofija v Krki (1071). Krški škof je na Kunšperk, enega izmed svojih gradov, umestil kunšperske gospode. Tako se v virih Sv. gore prvič posredno omenjajo leta 1257 …domus noue apud Sanctam Mariam…fratris Wernheri noue domus Sancte Marie…, nato leta 1265 kot Monte Sancte Marie, leta 1305 Vnser Vrowen Perg, leta 1347 Vnser Vrawen Perg ze Chuengsperch, leta 1480 pa celo Vnnser Lieben Frawen auf dem Pergkh. Kdaj so ti hribi dobili ime Sv. gore, ostaja odprto vprašanje.