Arheologija
Arheološka izkopavanja na Svetih Gorah
V obdobju 4. in 5. stol. je bila verjetno v neposredni bližini hriba vojaška postojanka, na hribu pa zavetje. Po propadu zahodnorimskega imperija je prišlo Posotelje v sestavo Vzhodnogotske države. Ko se v Evropi selijo razna ljudstva z vzhoda in severa, na prehodu preko današnje Slovenije tudi na Sv. gorah zapustijo svoje sledi. Iz tega časa je tudi uničen grob germanskega vojaka s pridatki orožja in posodja, čigar domovino moramo iskati v okolici Porabja.
Razen tega so bili najdeni ostanki zidu neke stavbe nad začetkom stopnic in ostanki zidu stavbe pod hribom. Leta 1937 je bil odkopan grob s skeletom na trasi nove ceste, obdan pa je bil z večjimi in manjšimi neobdelanimi kamni.
Po dokončni naselitvi so Slovani počasi sprejemali krščanstvo in zidali prva svetišča. Za nekaj časa so to prekinili madžarski vpadi v 10. stol., ki so izpodrinili frankovsko nadoblast. Z zmago se vrača frankovski red, mejna ureditev in krščanstvo. Na novo pridobljena ozemlja vladar podeljuje z kraljevimi darovnicami posameznim fevdalcem, med njimi grofom Breže-Seliškim. Grofica Hema je veliko posesti podarila salzburški nadškofiji in samostanu v Krki, čigar posest po razpustu dobi novo ustanovljena škofija v Krki (1071). Krški škof je na Kunšperk, enega izmed svojih gradov, umestil kunšperske gospode. Tako se v virih Sv. gore prvič posredno omenjajo leta 1257 …domus noue apud Sanctam Mariam…fratris Wernheri noue domus Sancte Marie…, nato leta 1265 kot Monte Sancte Marie, leta 1305 Vnser Vrowen Perg, leta 1347 Vnser Vrawen Perg ze Chuengsperch, leta 1480 pa celo Vnnser Lieben Frawen auf dem Pergkh. Kdaj so ti hribi dobili ime Sv. gore, ostaja odprto vprašanje.