sg2a

oratorij16i

Otroci in mladi v Šempetru so letošnje zadnje počitniške dni izkoristili za druženje na Oratoriju župnije Sveti Peter pod Svetimi gorami. Na cerkvenem dvorišču in v okolici so veseli otroški obrazi rajali v zanimivem programu, katerega rdeča nit je bila povzemanje sporočil, ki jih je človeštvu prispeval literarni junak Ostržek.

 

To je bil za šempetersko župnijo že sedmi oratorij zapovrstjo in še vedno v njem sodeluje precej mladih, ki so zraven vse od začetkov. Sprva v vlogi udeležencev, zdaj v vlogi animatorjev, ki si prizadevajo otrokom pripraviti čim bolj zanimiv program. Letošnji se je odvijal od srede do petka, v njem so se družili otroci od štestega leta starosti, pa mladina vse tja do starosti nekaj čez dvajset let. Oratorij je potekal po ustaljenem urniku, tako so dan pričenjali z dvigom zastave in prepevanjem oratorijske himne, nadaljevali z molitvami, katehezami in igrami, delavnice so bile prepuščene ustvarjalnemu, športnemu in glasbenemu druženju. Kot je povedala Teja Tavčer, ena izmed animatork, ki na oratoriju sodeluje že vse odkar jih prirejajo v šempeterski župniji, so letošnje tridnevno dogajanje namenili trem tematsko različnim druženjem. Prvi dan so izvedli delavnice v učilnici, drugi dan je potekal v znamenju vodnih iger, zadnji dan pa je bil izletniško naravnan. V jutranjih urah so se odpravili na pohod proti Davjeku, imeli tam mašo, po tem pa krenili mimo sv. Križa na odbojkarsko igrišče v Polju, kjer so imeli športno druženje. Oratorijske dneve so seveda zaključevali s povzemanjem vtisov celodnevnega dogajanja ter spustom zastave.

Letošnji oratoriji, ki otroke in mladino družijo po mnogih slovenskih župnijah, so potekali pod geslom »Zdaj gre zares«. Vrednote, pobožnost ter prostočasno druženje, čemur je oratorij namenjen, so krepili ob zgodbi literarnega junaka Ostržka. »Literarni lik se v zgodbi počasi prelevi v dečka, vendar ta proces ni tako preprost. Pot njegove odraščanja se vije med dobrimi sklepi in vsakodnevnimi skušnjavami, ki jim vedno znova podleže. Ob strani mu stojijo oče Pepe, vila Plavolaska in Murn Modrec-njegova vest. Šele ko zmore svoje dobre želje in sklepe tudi uresničiti, se Ostržek spremeni v dečka, osebo. Ostržek ob koncu oratorija ni več lutka, temveč človek, ki se ravna po vrednotah družine, želje po učenju, delavnosti, resnicoljubnosti in odgovornosti. Ostržkovo odraščanje, njegovi vzponi in padci so pot, ki jo mora prehoditi vsak izmed nas, zato se v njem lahko prepozna vsak otrok in mladostnik,« so zapisali o sporočilnosti zgodbe. In kaj so z oratorija povzeli udeleženci v šempeterski župniji? Teja Tavčer pove, da so jih je zgodba vodila k spoznavanju mnogih vrednot, nemalo prijetnih vtisov pa se je nabralo skozi delavnice in druženje. Oratorij so zaključili v nedeljo s predstavitvijo pri sveti maši, ob tem so se zahvalili župniku in kuharicam, ki so pripomogli, da je oratorij lahko uspel. Emilija Štrlek

foto 1 dan foto 2 dan foto 3 dan